​Skozi najobširnejši del raziskovalnega projekta bomo opisali spremembe kaznovalne politike v Sloveniji od osamosvojitve dalje. Gre za osrednji del raziskave, ki zajema različne oblike empiričnega dela, prek katerega oblikujemo zbirko podatkov, na podlagi katere bomo lahko realno ocenili trend kaznovanja v Sloveniji in izdelali nadaljnje primerjave z drugimi sistemi.

Dosedanje študije o kaznovanju v Sloveniji so temeljile izključno na statističnih podatkih, dostopnih v javnih zbirkah podatkov (Statistični urad RS). Za natančnejšo analizo sprememb, predvsem pa vzrokov zanje, je nujna podrobnejša študija konkretnih primerov, ki daje realnejšo sliko trenda v kaznovanju. Vendar statistični podatki, ki doslej še niso bili celovito zbrani v eni raziskavi, nudijo podlago, na kateri je mogoče empirično študijo zasnovati, zato se bomo v prvem delu tega sklopa osredotočili prav nanje.

Metaanaliza dostopnih statističnih podatkov o izrečenih kaznivih dejanjih (policijske, tožilske, sodne statistike, statistike UIKS-a, statistike MP) bo pokazala osnovne trende kaznovanja in skoznjo bomo lahko izluščili glavne značilnosti izrekanja sankcij pri nas. Ob tem se bomo osredotočali na vrsto in višino izrečenih sankcij, med pomembnejše spremenljivke pa bomo v tem sklopu umestili tudi pristojno sodišče in njegovo geografsko lokacijo na eni strani, ter vrsto kaznivih dejanj na drugi strani. Prvo izhaja iz pavšalnih ocen, da so med slovenskimi sodišči precejšnje razlike v strogosti pri izrekanju kazni, kar je z vidika načela enakosti skrajno problematično. Drugo pa izhaja iz ocene, da se kaznovanje bolj izrazito spreminja za nekatere skupine kaznivih dejanj, kar lahko izhaja iz legitimne kriminalitetno-politične odločitve za poseben poudarek na pomembnejša področja, lahko pa temelji tudi na spontanih odločitvah sodišč.

Analiza posamičnih primerov bo omogočila globlji vpogled v površinske podatke iz statistične analize. Z njo bomo temeljito preučili kaznovanje za kaznivi dejanji umora in uboja, najresnejši in najstrožje kaznovani kaznivi dejanji, za kateri je značilno, da se je v preučevanem obdobju najbolj očitno in korenito spreminjal razpon kaznovanja, kar se je pokazalo tudi v praksi. Temeljnega pomena za ta del raziskave je kvaliteten anketni vprašalnik, ki bo predstavljal podlago za analizo sodb – z njim bomo iskali dejavnike, ki jih je mogoče identificirati v sodbah in statistično pomembno vplivajo na kaznovanje v posamičnih primerih. Natančneje je mogoče v tem oziru analizirati olajševalne in obteževalne okoliščine, značilnosti storilca in žrtve, sestavo sodišča ipd.

Z intervjuvanjem ključnih akterjev v postopku kaznovanja bomo dopolnili izsledke študije sodb in spisov – tovrstno raziskovanje raziskovalcu ponuja dodatne uvide v delovanje posamičnih institutov v praksi. Značilno je npr., da so angleški sodniki prepričani, da za stopnjevanje kaznovanja v Angliji in Walesu nikakor niso odgovorni oni sami, temveč se pred njimi pojavljajo resnejša kazniva dejanja in več takšnih kaznivih dejanj, česar empirični podatki ne potrjujejo (Millie et al., 2003). Zanimivo bo videti, kakšno stališče bodo zavzeli slovenski praktiki, zelo realno se zdi, da bodo pogledi podobni.

Empirični del bomo dopolnili z dodatno analizo instituta pogajanj o krivdi, ki je v slovenski kazenski sistem vnesel precejšnje spremembe. Obdobje uporabe (sredina 2012 – danes) je sicer prekratko za popolno oceno posledic, daje pa vsaj sliko o tem, v katero smer gredo spremembe. Zaenkrat kaže, da do korenitih sprememb v kaznovanju zaradi pogajanj ni prišlo, kar je razmeroma nenavadno, saj bi ob več kot tretjini tako razrešenih primerov pričakovali, da bodo izrečene sankcije v povprečju vsaj nekoliko nižje.

Kaznovanje v svetu
Kaznovanje je pomembna tema sodobnih kriminoloških razprav, ki se je avtorji lotevajo z različnih zornih kotov, vsaj deloma izhajajoč iz del klasičnih avtorjev. Ob tem analizirajo družbene, psihološke, kulturne, pravne in druge vidike kaznovanja. V zadnjih desetletjih je opustitev rehabilitacijske paradigme prinesla veliko sprememb, v luči vsesplošno poudarjenega individualizma je mogoče govoriti o kaznovalnem populizmu (zahtevah po strožjem kaznovanju), političnem oportunizmu na kaznovalnem področju in razgradnji zaviralnih struktur pri kaznovanju.
Na kakšni osnovi in kako kaznovanje deluje, je odvisno od številnih dejavnikov. Podlaga, ki sploh omogoča razpravo o povezanih vprašanjih, so podatki o tem, na kakšen način in v kolikšni meri zakonsko predvidene sankcije izrekajo sodišča. Tovrstne podatke nudijo posamične empirične študije o kaznovalnih trendih po posameznih ureditvah, ki pomembno dopolnjujejo in obarvajo uradne statistike. Posamične sisteme je nato mogoče skozi umestiti v primerjalnopravne preglede in na podlagi teh iskati mehanizme, ki znotraj posameznega sistema delujejo zaviralno ali pospeševalno pri trendu zaostrovanja kaznovanja.

Kaznovanje je v državah kontinentalne Evrope vsaj na videz manj zaostreno od kaznovanja v common law sistemih, kar je razvidno tudi iz diskurza v literaturi. Kljub temu je trend zaostrovanja kaznovanja že nekaj desetletij globalna stalnica, ki se nezadržno širi tudi na neklasična kazenskopravna področja (krimigracije, »administrativne« kazni ipd.) in v klasično manj represivno usmerjene ureditve. Takšno zaostrovanje je v znanstvenih razpravah praviloma označeno kot družbeno škodljivo in ob drugih dejavnikih vodi v številne anomalije družbenega sistema.

Slovenske posebnosti
Kaznovalna politika glede na osnovni kazalnik (število zaprtih oseb na 100.000 prebivalcev) umešča slovensko ureditev v skupino manj kaznovalno naravnanih držav. Po tem (okrog 65) in drugih kazalnikih se lahko primerja z skandinavskimi ureditvami, ki so na repu lestvice po številu zaprtih oseb in strogosti izrečenih sankcij. Takšna opazka pa je nujno zgolj površinska, saj je treba upoštevati tako okoliščine posamezne ureditve, kot tudi trend v kaznovanju: v slovenskem primeru je tako očitno izjemno zviševanje števila zaprtih oseb, ki je v zadnjih letih več kot dvakratnik števila v letih po osamosvojitvi).

V obdobju samostojnosti je prišlo v Sloveniji do korenitih sprememb družbene klime, zakonodaje in sodne prakse ter prakse izvrševanja kazenskih sankcij. Čeprav počasneje, se kaznovalna politika zaostruje na vseh omenjenih področjih in tako zajame celotno tridelno strukturo individualizacije kazenskih sankcij (zakonodajna, sodna in penitenciarna), na kateri je zasnovan sistem kaznovanja pri nas.