|
Tuje izkušnje kažejo, da je med kriminaliteto in kaznovanjem razmerje manj očitno in manj premočrtno, kot bi pričakovali. Med njima obstaja določena zveza, vendar je nemogoče na primer trditi, da porast kriminalitete nujno vodi v povečanje kaznovanja oz. obratno, da upad kriminalitete nujno vodi v zmanjšanje kaznovanja. Ravno tako ni mogoče naravnost vleči nasprotnih povezav - povečanje kaznovanja ne vodi nujno v zmanjšanje kriminalitete in zmanjšanje kaznovanja ne vodi nujno v povečanje kriminalitete.
Osnovni pregled statističnega gibanja kriminalitete v Sloveniji lahko pokaže, v kolikšni meri je mogoče stopnjevanje kaznovanja pripisati porastu kriminalitete in še posebej porastu najhujših oblik kriminalitete, ki bi zahtevale strožje kaznovanje. Porast kriminalitete, ki ga je vsaj v določeni meri moč pripisati boljšemu evidentiranju in vodenju statistik, je v državah, ki so šle skozi obdobje tranzicije vsekakor prisoten, vendar se v kontekstu kaznovanja osredotočamo na razmerje med porastom kriminalitete in porastom števila in dolžine zapornih kazni ter ugotavljamo morebitno korelacijo. Glede na statistične podatke o kriminaliteti v Sloveniji je vsaj preliminarno mogoče reči, da se ta v obdobju samostojne Slovenije posebej korenito ni spreminjala, zanesljivo vsaj od leta 2010 dalje ne. Slika kaznovanja tej stalnosti v ničemer ne ustreza. |
