Primeri dobrih praks doma in v tujini delujejo v smeri manjšega zaostrovanja kaznovanja (razširjena uporaba alternativnih sankcij, izobraževanje javnosti ipd.). Pomembno je, da ocenimo, v kolikšni meri bi bila njihova uporaba smiselna in koristna s stališča humanizacije kaznovanja na eni strani ter ekonomskih pomislekov na drugi strani.

​S podobnimi vprašanji se ukvarjajo v vseh sistemih, kjer je vzdrževanje prevelikega kaznovalnega sistema postalo finančno nevzdržno (predvsem posamične države ZDA) in ponekod že uspešno zmanjšujejo število zapornikov, zato bomo v tem delu preučili tovrstne dobre prakse in ocenili, ali in kako bi jih bilo mogoče prenesti tudi v slovenski sistem.

​Skozi najobširnejši del raziskovalnega projekta bomo opisali spremembe kaznovalne politike v Sloveniji od osamosvojitve dalje. Gre za osrednji del raziskave, ki zajema različne oblike empiričnega dela, prek katerega oblikujemo zbirko podatkov, na podlagi katere bomo lahko realno ocenili trend kaznovanja v Sloveniji in izdelali nadaljnje primerjave z drugimi sistemi.

Dosedanje študije o kaznovanju v Sloveniji so temeljile izključno na statističnih podatkih, dostopnih v javnih zbirkah podatkov (Statistični urad RS). Za natančnejšo analizo sprememb, predvsem pa vzrokov zanje, je nujna podrobnejša študija konkretnih primerov, ki daje realnejšo sliko trenda v kaznovanju. Vendar statistični podatki, ki doslej še niso bili celovito zbrani v eni raziskavi, nudijo podlago, na kateri je mogoče empirično študijo zasnovati, zato se bomo v prvem delu tega sklopa osredotočili prav nanje.

Metaanaliza dostopnih statističnih podatkov o izrečenih kaznivih dejanjih (policijske, tožilske, sodne statistike, statistike UIKS-a, statistike MP) bo pokazala osnovne trende kaznovanja in skoznjo bomo lahko izluščili glavne značilnosti izrekanja sankcij pri nas. Ob tem se bomo osredotočali na vrsto in višino izrečenih sankcij, med pomembnejše spremenljivke pa bomo v tem sklopu umestili tudi pristojno sodišče in njegovo geografsko lokacijo na eni strani, ter vrsto kaznivih dejanj na drugi strani. Prvo izhaja iz pavšalnih ocen, da so med slovenskimi sodišči precejšnje razlike v strogosti pri izrekanju kazni, kar je z vidika načela enakosti skrajno problematično. Drugo pa izhaja iz ocene, da se kaznovanje bolj izrazito spreminja za nekatere skupine kaznivih dejanj, kar lahko izhaja iz legitimne kriminalitetno-politične odločitve za poseben poudarek na pomembnejša področja, lahko pa temelji tudi na spontanih odločitvah sodišč.

Analiza posamičnih primerov bo omogočila globlji vpogled v površinske podatke iz statistične analize. Z njo bomo temeljito preučili kaznovanje za kaznivi dejanji umora in uboja, najresnejši in najstrožje kaznovani kaznivi dejanji, za kateri je značilno, da se je v preučevanem obdobju najbolj očitno in korenito spreminjal razpon kaznovanja, kar se je pokazalo tudi v praksi. Temeljnega pomena za ta del raziskave je kvaliteten anketni vprašalnik, ki bo predstavljal podlago za analizo sodb – z njim bomo iskali dejavnike, ki jih je mogoče identificirati v sodbah in statistično pomembno vplivajo na kaznovanje v posamičnih primerih. Natančneje je mogoče v tem oziru analizirati olajševalne in obteževalne okoliščine, značilnosti storilca in žrtve, sestavo sodišča ipd.

Z intervjuvanjem ključnih akterjev v postopku kaznovanja bomo dopolnili izsledke študije sodb in spisov – tovrstno raziskovanje raziskovalcu ponuja dodatne uvide v delovanje posamičnih institutov v praksi. Značilno je npr., da so angleški sodniki prepričani, da za stopnjevanje kaznovanja v Angliji in Walesu nikakor niso odgovorni oni sami, temveč se pred njimi pojavljajo resnejša kazniva dejanja in več takšnih kaznivih dejanj, česar empirični podatki ne potrjujejo (Millie et al., 2003). Zanimivo bo videti, kakšno stališče bodo zavzeli slovenski praktiki, zelo realno se zdi, da bodo pogledi podobni.

Empirični del bomo dopolnili z dodatno analizo instituta pogajanj o krivdi, ki je v slovenski kazenski sistem vnesel precejšnje spremembe. Obdobje uporabe (sredina 2012 – danes) je sicer prekratko za popolno oceno posledic, daje pa vsaj sliko o tem, v katero smer gredo spremembe. Zaenkrat kaže, da do korenitih sprememb v kaznovanju zaradi pogajanj ni prišlo, kar je razmeroma nenavadno, saj bi ob več kot tretjini tako razrešenih primerov pričakovali, da bodo izrečene sankcije v povprečju vsaj nekoliko nižje.